PREDSTAVITEV PACIENTOVIH PRAVIC V PRAKSI

V torek, 7. aprila, smo se dijaki 2. pti pri uri ZSDO udeležili zanimivega in poučnega srečanja z Olgo Petrak, zastopnico pacientovih pravic na Celjskem, kjer smo imeli priložnost izvedeti veliko novega o pravicah pacientov in delovanju zdravstvenega sistema.

Olga Petrak je po izobrazbi strokovnjakinja s področja psihologije. Svojo poklicno pot je začela leta 1980 kot šolska psihologinja na Osnovni šoli Frana Roša v Celju, kjer je delala 13 let. Kasneje se je zaposlila na Mestni občini Celje na oddelku za družbene dejavnosti kot svetovalka za šolstvo. Po upokojitvi pa že 14 let opravlja delo zastopnice pacientovih pravic.

Pojasnila nam je, da je funkcija zastopnika pacientovih pravic v Sloveniji uvedena na podlagi Zakona o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet leta 2008. Mandat zastopnika traja 5 let, po izteku pa ni avtomatskega ponovnega imenovanja. V Sloveniji deluje več zastopnikov – med drugim v Ljubljani, Mariboru in Celju. Njihova naloga je pomagati pacientom pri reševanju težav v zdravstvu, zato se lahko nanje obrnemo kadarkoli, ko menimo, da so bile naše pravice kršene.

Izvedeli smo tudi, da morajo biti v zdravstvenih ustanovah na vidnih mestih objavljeni podatki o pristojnih osebah za reševanje težav pacientov. Nadzor nad tem izvaja zdravstvena inšpekcija. Pomembna pravica pacientov je tudi pravica do drugega mnenja, čeprav se v praksi včasih zaplete zaradi financiranja s strani ZZZS.

Gospa je izpostavila tudi pomen identifikacije zdravstvenih delavcev – ti bi morali nositi priponke z imenom, saj to povečuje preglednost in zaupanje, vendar tega pogosto ne upoštevajo. Dotaknila se je tudi sodobnih elektronskih storitev, kot so e-recepti in e-naročanje ter poudarila, da lahko mladi od 15. leta dalje že sami odločajo o zdravstvenih storitvah.

Predstavila je tudi več konkretnih primerov iz prakse, s katerimi nam je približala pomen pacientovih pravic. Opisala je primer pacientke v UKC Maribor, ki je doživela neprimeren odnos s strani zdravnika, saj je ta nanjo povzdignil glas. Pacientka se s takšnim ravnanjem ni sprijaznila, zato je zahtevala obravnavo zaradi kršitve pacientovih pravic. Ta primer nam je pokazal, da imajo pacienti pravico do spoštljive in dostojanstvene obravnave.

V drugem primeru je govorila o ženski, ki je več kot 40 let redno plačevala zdravstveno zavarovanje, a se je kasneje soočila z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim s težavami kolka. Zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji se je bila primorana odločiti za zdravljenje v tujini, kar kaže na težave v dostopnosti zdravstvenih storitev.

Predstavila je tudi primer dekleta z izrazito prekomerno telesno težo, ki je obiskovalo psihiatra. Ko je končno prišlo do možnosti zdravljenja z zdravili za hujšanje, se je izkazalo, da teh zdravil ZZZS ne krije. Njena babica se je zato odločila, da bo stroške zdravila krila sama, saj je želela pomagati svoji vnukinji do boljšega zdravja.

Omenila je tudi problem dolgotrajnega čakanja na ortodontske storitve, kjer pacienti pogosto čakajo več let, kar lahko vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja.

Na koncu je izpostavila še primer gospoda, ki je po smrti svoje stare mame prišel v bolnišnico po medicinsko dokumentacijo. Tudi v takšnih primerih imajo svojci določene pravice, vendar lahko pride do zapletov pri pridobivanju potrebnih informacij.

Arjesa Telaku, 2. pti

#SZKŠC, #DogajaNaSZKŠC, #SZKŠCinOKOLJE